Netopirnica na vsaki slovenski šoli

Naravovarstveno pobudo je začel Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Cilj je ozaščevanje otrok in s tem tudi posredno njihovih staršev in učiteljev o pomenu varovanja netopirjev.
Vemo, da insekticidi, ki jih pršimo v ozračje, škodujejo človeku, prehajajo v vodonosnike, uničijo tudi koristne žuželke (npr. čebele; tretjina človeške hrane je odvisna od žuželk – opraševalcev). Preko njih insekticidi škodijo naravnim uničevalcem mrčesa – plenilcem, kot so ptice in netopirji.
Slednji so ena od trajnostnih rešitev varovanja pred komarji in drugimi škodljivimi žuželkami. Če stehtamo netopirja zvečer, preden se odpravi na lov in ob povratku, ugotovimo, da se je njegova teža povečala za polovico, kar ustreza okoli 2000 komarjem. Lastniki bombažnih polj v Austinu v zvezni državi ZDA Texas so izračunali, da jim netopirji prihranijo 750.000 dolarjev letno s tem, da imajo večji in boljši pridelek ter niso pršili insekticidov. Lastnik sadovnjaka je s postavitvijo 20 hišk za netopirje prihranil letno 1000 dolarjev, če zanemarimo skrb za zdrave sadeže.
Netopirji počnejo to že 52 milijonov let. Na Zemlji jih je okoli 1100 vrst, od tega v Sloveniji 28 (rjavi uhati netopir, pozni netopir, mali podkovnjak  …) in predstavljajo tretjino vseh vrst sesalcev.
Če povzamem, ustvarjajo netopirji veliko dobrobiti človeku:
•    ker so bioindikator zdravega okolja,
•    omejujejo komarje,
•    so plenilci drugih žuželk,
•    omogočijo manjšo porabo pesticidov in s tem bolj zdravo prehrano.
Netopirji so zavarovani tako s slovenskimi kot mednarodnimi pravnimi akti. Našteti so na http://www.sdpvn-drustvo.si/varstvo.html.
Najpomembnejši razlogi za njihovo ogroženost so:
•    uničevanje zatočišč (zapiranje odprtin, neustrezna obnova stavb, obnova v neprimernem času…);
•    motenje v zatočiščih (plašenje in osvetljevanje netopirjev v zatočiščih, glasno govorjenje …);
•    uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu (preko hrane);
•    spremembe habitata (vse manj vodnih površin, mejic, starih dreves…);
•    predsodki in nevednost ljudi.
Vsi naši netopirji se praviloma izogibajo neposrednim stikom z ljudmi, saj se nas bojijo. To sploh ni čudno, če pomislimo, kako majhni so ti sesalci. Masa živali je pri različnih vrstah med 5 in 30 grami. Res pa je, da so videti večji, ko razširijo prhuti, vendar največji razpon naših netopirjev ne presega 45 cm.
Kaj pa virus stekline in netopirji?
Zadnja leta poteka t. i. aktivno ugotavljanje prisotnosti virusa stekline pri netopirjih (EBLV – european bat lyssavirus). Vzorci sline in krvi so bili odvzeti netopirjem po vsej Sloveniji. Najpogosteje sta bila vzorčena pozni in obvodni netopir, ki sta nejverjetnejša možna prenašalca EBLV. Najmanj 50 vzorcev je bilo odvzetih tudi vrstam netopirjev, ki imajo zatočišča v stavbah in bi zato lahko pogosteje prihajali v stik z ljudmi. Skupno je bilo v letih 2008 – 2011 preiskanih približno 800 živali dvajsetih različnih vrst. Dodatno je bilo med t. i. pasivnim ugotavljanjem prisotnosti EBLV zbranih več kot 80 trupel netopirjev. Laboratorijske preiskave je opravil Nacionalni veterinarski inštitut, ki ni v nobenem vzorcu potrdil prisotnosti EBVL.
Drobni in ostri zobje netopirjev so namenjeni le njihovemu plenu. Ugriznejo vas lahko samo po nesrečnem naključju, ko ste morda pobrali onemoglega netopirja ali pa ste hoteli prepoditi netopirja iz vašega stanovanja, kamor se je nehote zatekel. Zato naj velja, da netopirja ne prijemamo z golo roko, temveč vedno z rokavico ali vsaj kakšno krpo.
(Skupno 138 obiskov, današnjih obiskov 1)